Financiranje

Postopki poenostavljene prisilne poravnave

Novi zakon ZFPPIPP je uvedel možnost, da tudi manjša podjetja in podjetniki izvedejo prisilno poravnavo in tako poskušajo rešiti svoje podjetje.
Glavna razlika med poenostavljeno prisilno poravnavo in stečajem je, da stečaj pomeni končanje poslovanja podjetja oz. podjetnika, namen prisilne poravnave pa je s finančnim prestrukturiranjem se dolžniku omogoči, plačilno sposobnost in nadaljevanje poslovanja.

Dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave

Postopek poenostavljene prisilne poravnave je dovoljeno voditi:

Kdaj nastanejo pogoji za PPP in kdo lahko predlaga postopek?

Najpomembnejši izraz, povezan s prisilno poravnavo je »insolventnost«. Gre seveda za plačilno nesposobnost podjetja, največkrat podkrepljeno s starimi dolgovi ter plačilnimi težavami, ki lahko še tako perspektivno podjetje ali podjetnika, bržkone spravijo na kolena. Predlog za uvedbo postopka PPP je torej v prvi vrsti neizpodbitno pogojen z dokazljivo »kronično« insolventnostjo podjetja, ki onemogoča nadaljnje poslovanje.

Potrebno dokumentacijo morate pripraviti kakovostno in skladno z merili ZFPPIPP, kar zahteva dobršno mero znanja ter izkušenj ali pa strokovno pomoč zunanjega svetovalca.

Marjana Kostanjšek Božič je v zadnjih letih pridobila veliko znanja na področju insolventnih postopkov.
S svojo ekipo strokovnjakov učinkovito pristopi k prestrukturiranjem malih in srednjih podjetij.